https://www.vecer.com/george-soros-pravzaprav-bi-bil-raje-filozof-6643276
12.01.2019, 03.27
Kdo je George Soros, kontroverzni poslovnež madžarsko - judovskih korenin, ki ga je Financial Times razglasil za osebnost leta 2018, na Madžarskem pa so spremenili ustavo, da bi ustavili njegovo delovanje?
Želim si, da ne bi imel toliko sovražnikov. Vendar to jemljem kot znak, da delam nekaj prav," pravi George Soros, kontroverzni 88-letni ameriški poslovnež madžarsko-judovskih korenin, multimilijarder in filantrop, ki nikogar ne pušča hladnega. Res ima veliko nasprotnikov, med njimi trenutno prednjači madžarski premier Viktor Orban, ki je Sorosa označil za državnega sovražnika številka ena. Ima pa tudi veliko pristašev. Financial Times ga je konec decembra razglasil za osebnost leta 2018 zaradi njegove podpore liberalni demokraciji in odprti družbi. Vplivni časnik je Sorosa označil za očeta industrije hedge skladov in enega najvidnejših filantropov na svetu, ki neutrudno podpira liberalno demokracijo po svetu. Izbor Sorosa za osebnost leta po navedbah časnika odraža tako njegove dosežke kot vrednote, ki jih predstavlja.
Z dna na vrh
Rodil se je 12. avgusta 1930 v Budimpešti v družini nereligioznih madžarskih Judov, ki so se pisali Schwartz. Oče je bil odvetnik, materina družina je imela v lasti vpeljano trgovino s svilo. Priimek so leta 1936 zaradi porasta antisemitizma spremenili v bolj madžarsko zveneči Soros.
Dve leti po koncu vojne je mladi George emigriral v Anglijo in v Londonu začel študij filozofije. Težko se je prebijal, moral je delati kot železničar in natakar, prodajal je spominke. Za ta leta pravi: "Star sem bil 17 let, brez denarja, prijateljev in prihodnosti. Čutil sem, da sem se dotaknil dna. Ta občutek je zaznamoval moje življenje. Najbolj me je strah, da bi se to obdobje ponovilo," je povedal v biografiji.
Čeprav je diplomiral in magistriral iz filozofije, je želel delati v bančništvu. Poslal je pisma generalnim direktorjem vseh trgovskih bank v Londonu, a dobil je samo dva odgovora. Dovolj za službo, začel je v banki Singer in Fridlander.
Leta 1956 se je odselil v ZDA z namenom, da ostane pet let, v tem času naj bi privarčeval pol milijona dolarjev in se vrnil v Veliko Britanijo ter nadaljeval študij filozofije. Pa je ostal veliko dlje.
REUTERS
V ameriških bankah je postal strokovnjak za evropska tržišča. Od leta 1963 je deset let delal za investicijsko banko Arnhold in S. Bleichroder, kjer je postal tudi podpredsednik. Leta 1967 je banko prepričal, naj odpre off-shore investicijski sklad, ki bi ga vodil sam. Dve leti zatem ga je dobil v upravljanje, po zaostreni zakonodaji, ki mu ni več omogočala voditi sklada, kot je hotel, pa je odstopil in ustanovil zasebni investicijski sklad Quantum.
Ta velja za najuspešnejši hedge sklad (investicijski sklad za omejeno število vlagateljev, ki z visoko tveganimi investicijami daje možnost za visoke zaslužke). Kot skupina Quantum deluje še danes.
Kot finančnik je širši javnosti znan predvsem kot mož, ki je leta 1992 s prodajami funta za krajši čas zlomil britansko centralno banko, britansko vlado pa prisilil k izstopu iz ERM-območja in k razvrednotenju funta. Dogodek, ki je znan kot črna sreda, je Sorosu prinesel milijardo dolarjev. Med azijsko finančno krizo leta 1997 ga je malezijski premier Mahatir bin Mohamad obtožil zlorabe bogastva, ki ga je imel Soros v upravljanju, kar naj bi bilo del širše judovske zarote. Devet let kasneje je premier priznal, da ni imel prav in da Soros ni imel zveze s to finančno krizo.
Totalitarni nadzor Googla in Facebooka
George Soros se zavzema za regulacijo Googla, Facebooka in drugih tehnoloških gigantov, ki jih označuje za monopoliste, s katerimi lahko oblasti manipulirajo in tako rušijo demokracijo. Soros je prepričan, da se bodo tehnološki giganti uklonili željam velikih trgov, kot je kitajski, tako da bodo nastala zavezništva med avtoritarnimi državami in temi velikimi monopoli s področja informacijske tehnologije, ki razpolagajo z ogromno podatki. "To bi lahko pomenilo mrežo totalitarnega nadzora, kot si ga nista predstavljala niti Huxley ali Orwell," je dejal lani na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.
Krize za zabavo in dobiček
Svoj uspeh, da iz vsake krize pride bolj polnih žepov, Soros opisuje takole: "Bogat sem samo zato, ker vem, kdaj nimam prav. Praktično sem preživel s priznavanjem lastnih napak." Nekateri trdijo, da prepozna znake, ki jih drugi ne vidijo, drugi trdijo, da sam povzroča krize.
“Bogat sem samo zato, ker vem, kdaj nimam prav”
Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman je dejal, da obstajajo vlagatelji, ki ne le, da izkoriščajo valutne krize, ampak se celo trudijo, da bi se zgodile. Za zabavo in dobiček.
Soros je trn v peti zlasti voditeljem avtoritarnih in nacionalističnih režimov. Zanje je človek, ki uporablja svoje bogastvo, da bi spremenil politični sistem, na oblast spravil ljudi, ki bodo s slepo pokorščino Washingtonu uveljavili neoliberalni ekonomski model, da bi mednarodni bankirji in špekulanti lahko nemoteno ropali naravna in družbena bogastva.
Dejansko je Sorosevo življenje sestavljeno iz dveh nasprotujočih si delov. "Polovico svojega delovnega časa namenja za finančne špekulacije, drugo polovico pa za humanitarne dejavnosti, ki delujejo proti učinkom njegovih špekulacij," je pred leti o njem zapisal filozof Slavoj Žižek. Soros je namreč človek, ki svoje milijone razdaja za razvoj civilne družbe v državah, katerih družbene strukture je uničil ravno tisti sistem, iz katerega se oplaja njegovo bogastvo.
Za odprto družbo
Je eden najbogatejših zemljanov, njegovo premoženje ocenjujejo na 25 milijard dolarjev. A manipuliranje z denarjem nikoli ni bilo tisto, kar si je Soros želel početi. "V tem sem dober, vendar so moji pravi interesi drugje," je rekel ob neki priložnosti. Že od mladih nog je njegova ljubezen filozofija, čeprav tisti, ki so brali njegove eseje, pravijo, da bi bilo bolje, če se z njo ne bi resneje ukvarjal.
S filantropijo oziroma doniranjem denarja v dobrodelne namene se je začel ukvarjati po uspehu na borzi. Menda je kar polovico svojega bogastva porabil za fundacije, ki po vsem svetu podpirajo manjšine, pravično sodstvo, boj proti korupciji in ksenofobiji, šolstvo, javno zdravje, neodvisne medije in demokracijo. V postsocialističnih državah Evrope in nekdanje Sovjetske zveze je najbolj znan po svoji mreži fundacij Odprta družba, s katero spodbuja razvoj in krepi moč ter vpliv civilne družbe.
Pod odprto družbo, za kakršno se s to fundacijo zavzema, Soros razume strpno in odgovorno oblast, transparentne in fleksibilne politične mehanizme, državo, ki ne skriva informacij pred ljudmi in omogoča popolno participacijo državljanov v političnem in družbenem življenju.
Polovico svojega delovnega časa namenja za finančne špekulacije, drugo polovico pa za humanitarne dejavnosti, ki delujejo proti učinkom njegovih špekulacij
V Sloveniji je Sorosev Zavod za odprto družbo Slovenija deloval od leta 1992 do 2000, ko se je iz države, ki je bila po njegovem mnenju že dovolj razvita, umaknil. V teh letih je investiral 25 milijonov dolarjev, finančna sredstva pa so bila na podlagi javnih razpisov porabljena za financiranje različnih projektov in dejavnosti, med drugim za alternativno kulturo, samoorganizacijo mladine, neodvisno novinarstvo, teoretsko in nekomercialno založništvo, civilnodružbena gibanja pa tudi za pomoč beguncem iz BiH. "Soros je v Sloveniji podprl številne pobude, ki so reševale dosežke socializma in prispevale, da obnova kapitalizma tukaj vsaj na začetku ni bila takšna katastrofa kakor drugod," se je v izjavi za Mladino tistega časa spominjal sociolog dr. Rastko Močnik.
Leta 2002 je tedanji predsednik Milan Kučan Sorosu podelil častni znak svobode Republike Slovenije za njegove zasluge pri spodbujanju in razvijanju odprte demokratične in humane družbe v sodobnem svetu ter za zasluge pri uveljavljanju odprte, strpne in razsvetljene civilne družbe v Sloveniji. Soros preko različnih fundacij v Sloveniji še vedno podpira različna civilnodružbena gibanja.
Na drugi strani političnega pola imajo tudi v Sloveniji Sorosa za kapitalista, ki podpira komunistično zaroto, ali za juda, ki podpihuje muslimansko invazijo na krščansko Evropo."Se hecajo?" je portal Nova24TV naslovil novico o Financial Timesovem izboru osebnosti leta in Sorosa opisal kot "zloglasnega milijarderja, ki želi z migracijami uničiti razviti svet".
Nekoč prijatelja, zdaj sovražnika
S tem so sledili madžarskemu zgledu, tam je Soros za premierja Orbana in njegove podpornike postal glavni grešni kozel za vse tegobe in težave tako v državi kot v Evropi.
Madžarski parlament je lansko poletje sprejel tako imenovani zakonski sveženj Stop Soros. Uperjen je proti nevladnim organizacijam, ki jih financira Soros in ki naj bi pomagale prebežnikom. Po zakonu, za katerega so morali spremeniti tudi ustavo, je kakršnakoli pomoč pri nezakonitih migracijah kaznivo dejanje. Zakonodaja je sicer v prvi vrsti uperjena proti dejanjem Sorosa, ki ga vlada pod vodstvom Viktorja Orbana obtožuje, da želi Evropo "preplaviti z milijoni prebežnikov, da bi tako spremenil krščansko in nacionalno identiteto držav".
Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana ga obtožuje, da želi Evropo ”preplaviti z milijoni prebežnikov.REUTERS
Soros je sedež Fundacije za odprto družbo in tudi svojo Srednjeevropsko univerzo umaknil iz Madžarske, sporočil pa je, da bodo njegove ustanove še naprej podpirale združenja madžarske civilne družbe, ki se borijo za človekove pravice, svobodo medijev, transparentnost, javno šolstvo in zdravstvo.
Ostro nasprotje, celo sovraštvo med Orbanom in Sorosem je toliko bolj zanimivo, ker sta bila nekoč prijatelja. Pred tridesetimi leti, ko je Orban postajal mlad voditelj madžarske opozicije, je bil štipendist Sorosove fundacije in je zato lahko študiral na Oxfordu, Orbanova protikomunistična stranka Fidesz pa je od Sorosa dobila več kot pol milijona evrov, brez česar nikoli ne bi postala tako pomembna. Sprla sta se leta 1994, ko je Orban po več volilnih porazih prešel v desni populizem. Kot nekdanji disident in nasprotnik oblasti pa Orban sam najbolje ve, kakšno nevarnost za avtokratsko oblast - tokrat njegovo predstavlja Soros s svojimi prizadevanji za demokratizacijo družbe.
Konec minulega leta je fundacija Georgea Sorosa prenehala delovati tudi v Turčiji, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan obtožil milijarderja, da skuša destabilizirati državo.Soros zasebno
Je že tretjič poročen, njegova sedanja žena Tamiko M. Bolton, ki ima po materi japonske korenine, je 42 let mlajša od njega in vodi podjetje za spletno prodajo prehrambnih dodatkov in vitaminov.
Iz prejšnjih dveh zakonov ima Soros pet otrok. S prvo ženo Annaliese Witschak ima dva sinova in hčerko. Z drugo, Susan Weber, ki je bila 25 let mlajša od njega, pa še dva sinova. Tudi otroci delujejo v njegovih filantropskih projektih, le najmlajši je umetnik.
Manj znano je, da Soros daje velike zneske tudi organizacijam, ki se borijo za legalizacijo in dekriminalizacijo marihuane, za katero priznava, da jo je užival tudi sam, a da je tega že dolgo. Meni, da je marihuana manj škodljiva kot druge droge in da ne povzroča takšne zasvojenosti, kljub temu pa ne podpira njene uporabe med otroki in mladimi.
Milijarder, ki se označuje za ateista, je tudi podpornik dostojnega konca življenja. Leta 1994 je svoji bolni materi, ki je bila tudi sama članica združenja, ki se bori za pravico zdravnikov, da neozdravljivo bolnim pomagajo pri samomoru, ponudil pomoč pri izvršitvi tega dejanja.
Specialist Prosecutor's Office
City University Journalism School
